Kitajska je ena najstarejših izvirnih civilizacij, ki so nastale v II. Tisočletju pred našim štetjem. Dolgo časa je bila država izolirana od zunanjega sveta. Morda je to omogočilo ustvariti svojo tako edinstveno kulturo in tradicijo. Kostumi starodavnih kitajskih so zelo svetli. Treba je omeniti, da je njihova garderoba na splošno zelo raznolika. Navsezadnje je Kitajska velika država in podnebje na severu je zelo ostro, na jugu pa se toplota spreminja z mrazom.
Najprej morate pokloniti starodavne mojstre, ki so se za dve tisoč let pred našim štetjem naučili izdelovati svilene in tanke tkanine iz konoplje in bombaža.
Načelo prilagajanja moških in ženskih kostumov je bilo enako. Tako moški kot ženske so nosili dolge majice z vonjem in široke hlače . Ta kostum je veljala za dno oblačil in se je imenovala "Ishan". Tako so bile ženske in moške obleke skoraj enake.
In samo v času Tanga so lahko kitajske ženske nosile puloverje in krila, ki so bila podobna evropski modi. Na krilih so imele trikotne izreze. Skozi njih je bil viden jakno.
Glavna značilnost obleke starodavnega kitajskega za ženske je bila razkošna vezenina z barvnimi vzorci. Kitajci, kot občudovalci simbolov in znakov, tudi brez njih niso pustili kostume. Torej, cvetje narcisa in šljive, vezanih na obleko, je pomenilo zimo, peony je predstavljala pomlad, lotus je postal simbol poletja in sonca, krizantem je bil povezan z jesenjo. Vsi modeli na obleki so bili v krogih, ki so se imenovali "Tuan". Eno najbolj nežnih bitij, metulj, je bil simbol družinske sreče. Par mandarinskih rac je simboliziral odnos zaljubljenega para.
Na oblekah starodavnega kitajskega jezika so bile razkrite ne samo cvetje, ptice in žuželke. Vezenje, ki ponazarja različne prizore in literarna dela, je bilo tudi običajno, zato so bile priljubljene slike mladih moških in žensk.
Na Kitajskem je vedno negoval videz. Samopomoč je veljal za nekaj obveznega, sublimnega in subtilnega.