Zavest in znanje so nekateri najpomembnejši problemi filozofije. Nemogoče je poznati lastno zavest, čeprav se poskuša ločiti od sebe. Nemogoče je, da bi se "izstopile iz tega", zato upošteva filozofijo zavest skozi prizmo svojega odnosa do karkoli.
Zavest in spoznanje v filozofiji in psihologijiZavest omogoča osebi navigacijo v okolju. Vsak objekt v vesolju ima svojo lastno vrednost. Človek uporablja svojo zavest s spoznanjem. Zavest nam pomaga, da odraža svet okoli nas, zato doživljamo čustev , razmišljamo in poskušamo vedeti resničnost. Po mnenju filozofov zavest podreja človek svojim željam in ciljem. Sigmund Freud je zelo prispeval k temu področju. Verjel je, da se nevroze, panični napadi in tesnobe pojavljajo v ozadju želja, ki iz nekega razloga niso bile realizirane, vendar so ostale zavedne. Tako je »jaz« prisoten med želji in stališči, sprejetimi v družbi. Freud je na primer menil, da je religija kot oblika družbene nevroze.
Dejavnost zavesti je namenjena kogniciji. Oseba je obdarjena s kognitivno potrebo. Vsak od nas želi razumeti neznano in razložiti nerazumljivo. V tem ozadju obstajajo različne ideje in teorije. Mnogi ljudje poskušajo izraziti s kreativnostjo. Zavest in spoznanje ljudi spodbuja k ustvarjalnosti, kar prispeva tudi k osebnemu razvoju.
Metoda poznavanja osebe o njegovem nastanku še ni bila najdena. Lahko poskušamo graditi teorije, vendar na tej stopnji evolucije ljudje ne morejo vedeti svoje zavesti. Da bi to naredili, je treba iti dlje od nje, kar je preobremenjeno z velikimi zapleti.
Mnogi vzhodni modreci in šamani so se naučili presegati meje svoje lastne zavesti, vendar te metode niso primerne za navadne nepripravljene ljudi, zato je zelo pomembno, da sodelujejo v duhovnih prizadevanjih in praksi. Glede na modrece so te metode razširile uma in pomagale najti odgovore na vprašanja, ki se pojavljajo.