Koncepti odvzema in omejitve starševskih pravic so drugačni, čeprav slednji pogosto predhodijo prvemu. Da bi razumeli razliko, morate razumeti bistvo in odtenke omejitev.
Omejitev starševskih pravic je začasen ukrep, ki vključuje odstranitev otroka od staršev. To je lahko merilo varnosti otrok in ukrep staršev, ki so odgovorni. Dovoljeno v primerih, ko starši zaradi razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo pravilno opravljati svojih nalog, na primer v primeru hude bolezni, duševnih motenj ali v primeru neuspešnega prilagajanja težkih življenjskih okoliščin. Izkazalo se je, da starši niso krivi za to situacijo, vendar tudi otroci ne bi smeli trpeti.
Možno je omejiti starševske pravice samo enega od staršev - očeta ali matere, nato pa otrok lahko ostane z drugim, če to dopušča stanje.
Razlogi za omejitev starševskih pravic:
Seveda otroka ne morete zapustiti s starši, ki zaradi tega ne morejo ali ne želijo skrbeti zanj, zato so starši toženi zaradi omejevanja starševskih pravic. Predstavniki organov skrbništva se vzamejo iz otrokovih družin in v šestih mesecih namestijo v ustrezno izobraževalno ustanovo. Ta čas je namenjen morebitnim staršem, da ponovno pretehtajo in spremenijo svoje vedenje.
Če v tem obdobju ni prišlo v smeri pozitivne spremembe v položaju, so skrbniški organi dolžni tožiti starše zaradi odvzema starševskih pravic. Tako je omejitev faza, ki predvideva odvzem pravic otroku.
Če je v šestih mesecih prišlo do dogodkov, ki so spremenili vedenje staršev do otroka na bolje, potem to vedno ne pomeni takojšnjega ukinitve omejitve starševskih pravic. V okoliščinah lahko organi za skrbništvo otroka zapustijo v ustrezni ustanovi, dokler ni jasne gotovosti, da se starši lahko vrnejo na izvajanje starševskih dolžnosti in jih pravilno izvajajo.
Posledice omejevanja pravic se razlikujejo od posledic odvzema: od staršev ne odvzamejo pravic in obveznosti, saj je v primeru odvzema, a le omejen, to začasen ukrep, ki prispeva k prepovedi uveljavljanja dela starševskih pravic v času njegovega delovanja.
O vprašanju omejitve starševskih pravic se odloča izključno na sodišču, podlaga za sodno odločbo pa je tožba, ki jo vloži eden od staršev, bližnjih sorodnikov, skrbniških agencij, delavcev v izobraževalnih ustanovah, tožilca.