Norveška gozdna mačka je ena od najlepših in velikih pasem domačih mačk. Obstaja teorija, da je norveška mačka prednik pasme Maine Coon, ki se odlikuje po velikosti.
Razlike v pasmahNorveška pasma mačk gozda se odlikuje z naslednjimi zunanjimi značilnostmi:
Norveška gozdna mačka zahteva nego, kakršna je mačka s sorazmerno dolgimi lasmi. Njegove posebnosti glede dolgodlacnih pasem in srednje velike volne so redno cepanje, zlasti pozimi, ko se živali zacenjajo. Mači norveške gozdne mačke morajo biti navajeni na česanje volne od otroštva, tako da se kot odrasli ne bojijo postopka in ne zapustijo oznak na svojih rokah o svojem protestu. Redna nega bo preprečila razvoj mačjih bolezni, povezanih z zamašen želodec.
Norveška mačka je v hrani zelo nezahtevna, vendar mora biti meso v njegovi prehrani potrebno. Norveške mačke so resnični lovci, uporabljajo se, da se meso sami "izloči", tako da mehki in nežni kosi mesa ne smejo biti osnova njihove prehrane. Kot katera koli žival, bo norveška mačka uživala v uravnoteženi prehrani, zasnovani glede na njegovo starost in telesno težo. Prav tako ne pozabite, da mačka mora imeti dostop do zelene trave, ki pomaga čiščenju želodca v primeru zamašitve z lasmi.
Mačke te pasme so dovolj močne in odporne na bolezni, toda s pomanjkanje ustrezne oskrbe in se lahko zbolijo. Šibka točka vseh mačk z dolgimi lasmi je želodec. Preprečevanje njegovih bolezni je redno česanje volne. Če domača gozdna mačka izstopi na cesto ali na hodnik, lahko tvegate, da bi bolhe ali pobrali lišaj od naključnega stika z živaljo. "Za izračun" je okužena mačka dovolj enostavna: nenehno srbi. Morda bo začela nepričakovano "molt". V tem primeru je bolje, da se nemudoma nanese v veterinarsko kliniko, saj bo bolna žival pogosteje lizala in lahko "jesti" dostojnega dela obilno pade dolgih las.