PCR ali drugače verižna reakcija s polimerazo je metoda laboratorijske diagnostike različnih nalezljivih bolezni.

Ta metoda je razvila Carey Mullis leta 1983. Sprva je bila PCR uporabljena samo za znanstvene namene, vendar je bila nekaj časa uvedena na področje praktične medicine.

Bistvo metode je identificirati povzročitelja okužbe v fragmentih DNA in RNA. Vsak patogen ima svoj referenčni DNA fragment, ki sproži ustvarjanje velikega števila njegovih kopij. Primerja se z obstoječo zbirko podatkov, ki vsebuje podatke o strukturi DNK različnih vrst mikroorganizmov.

S pomočjo polimerazne verižne reakcije ne moremo le identificirati okužbe, temveč jo tudi dati kvantitativno.

Kdaj uporabljate diagnostiko PCR?

Analiza biološkega materiala, izvedenega z uporabo PCR, pomaga odkriti različne urogenitalne okužbe, vključno s skritimi, ki se ne manifestirajo s posebnimi simptomi.

Ta metoda raziskovanja nam omogoča, da ugotovimo naslednje okužbe pri ljudeh:

  • herpes simplex virus obeh vrst;
  • Okužba s HIV;
  • gardnereloza ;
  • klamidija;
  • ureaplazmoza;
  • kandidiaza;
  • mikoplazmoza;
  • trihomonijaza;
  • okužba z ljudmi papilomavirusom ;
  • kot tudi hepatitis B in C, tuberkuloza, helikobakterioza, infekcijska mononukleoza.

Pri pripravi na nosečnost in med njo je treba ženski predpisati PCR diagnostiko različnih spolno prenosljivih okužb.

Biološki material za raziskave PCR

Za odkrivanje okužb s PCR lahko uporabite naslednje:

  • urin, raztrganje iz cervikalnega kanala (pri ženskah), raztrganje iz sečnice, izcedek iz spolnih organov - za raziskave genitalnih okužb;
  • preiskave krvi za virus HIV in hepatitis C;
  • faringealni tampon - za raziskovanje infekcijske mononukleoze.

Prednosti in slabosti PCR diagnostike okužb

Prednosti testov okužbe s PCR vključujejo:

  1. Univerzalnost - kadar so druge diagnostične metode nemočne, PCR zazna vsako RNA in DNA.
  2. Specifičnost. V študijskem gradivu s to metodo odkrijemo zaporedje nukleotidov, značilnih za določen patogen. Verižna reakcija v polimerazi omogoča identificiranje več različnih patogenov v istem materialu.
  3. Občutljivost. Okužba s to metodo je zaznana, tudi če je njegova vsebnost zelo majhna.
  4. Učinkovitost. Za odkrivanje povzročitelja okužbe traja zelo malo časa - samo nekaj ur.
  5. Poleg tega polimerazna verižna reakcija pomaga prepoznati ne reakcijo človeškega telesa na penetracijo patogenih mikroorganizmov vanj, temveč poseben patogen. Zaradi tega je možno odkriti bolezen pri bolniku, preden se začne manifestirati s specifičnimi simptomi.

Slabosti te diagnostične metode vključujejo potrebo po strogem upoštevanju skladnosti z zahtevami opremljanja laboratorijskih sob z filtri visoke čistosti, Odkrivanje PCR infekcije tako da ne pride do kontaminacije drugih živih organizmov, odvzetih za analizo biološkega materiala.

Včasih lahko test PCR negativen, če obstaja očiten simptom določene bolezni. To lahko pomeni neupoštevanje pravil za zbiranje biološkega materiala.

Hkrati pa pozitiven rezultat analize ni vedno dokaz, da bolnik ima določeno bolezen. Na primer, po zdravljenju že mrtvi patogen za določen čas daje pozitiven rezultat PCR analize.