Etiquette igra veliko vlogo pri izobraževanju otrok. Zahvaljujoč pravilom, ki so bila od otroštva cepljena, odraščajo in se zavedajo, kako se obnašajo v tej ali taki situaciji. Celotna težava je zgolj v tem, da mora otrok pravilno predstaviti vsa pravila. To je najbolje narediti v igri. Za izvedena pravila je treba otroku pohvaliti, da bi utrdili svoj uspeh.
Etiquette za otroke za mizo se ne razlikuje veliko od pravil za odrasle. Ne preobremenjujte z nepotrebnim znanjem, na primer razliko med vilicami, očali in zmožnostjo uporabe noža. Otrok mora poznati osnovna pravila, tako da ne pade ničesar, ne obarva sebe in druge, pa tudi ni zadušil in manj delal na čiščenju mize, na kateri je jedel.
Med glavnimi pravili je mogoče omeniti tudi:
Starši ne bi smeli le razlagati teh pravil za otroka, temveč tudi prikazati njihovo izvajanje z lastnim primerom. Najbolje je, če so obroki in večerje deljeni.
Vprašanje etike komuniciranja za otroke ni nič manj pomembno kot vsa druga pravila obnašanja. Otrok mora spoštovati starešine in ga naučiti, da izrazi spoštovanje ustno. Na primer, prvi, ki pozdravi odrasle, ne vstopite v pogovore starejših, se jim zagotovo pozdravite. Vendar mora spoštovati v kontekstu komuniciranja pokazati ne samo starešinam, temveč tudi svojim vrstnikom in otrokom, mlajšim od samega sebe.
Otrok bi moral poznati takšne besede hvaležnosti, saj se vam zahvaljujem in prosim. Če je kriv za nekaj, se mora opravičiti tistim, ki jih je užalil.
V okviru gostujoče etike morajo starši otroku razložiti, kako se obnašajo kot gostje in gosti gostje. Osnovna pravila za otroke vključujejo:
Za majhne otroke, ki še niso sposobni brati, so igre in pravljice najboljši način za uveljavljanje normativov vedenja. Če jih beremo o junakih, ki storijo napačna dejanja in trpijo zaradi tega, starši pomagajo otroku, da obvlada osnovne norme etikete. Dobra pomoč pri tej zadevi so pravila, predlagana v poetični obliki.
Za igre lahko izberete tudi igrače in punčke, za katere lahko sam otrok deluje kot učitelj. Takšne igre za otroke so prijetno, ker jim ni treba biti v vlogi poslušnega učenca.
Poučevanje otroškega bontona v starejši starosti je možno tudi z igro. Otrokom se lahko na primer ponudi nekaj pravil, napisanih na list papirja, in nadaljevanje vsakega pravila, ki ga morajo otroci najti neodvisno.