Ultrazvočni pregled mehurja se izvaja, da se ugotovi stanje organa in odkrije patologijo v njem. Ta postopek ne traja več kot četrtina ure, je popolnoma neškodljiv, vendar omogoča oceno stanja mehurja.
Ultrazvok je postopek skeniranja mehurja z akustičnimi valovi, ki se širijo med ultrazvočnim sevanjem.
Ta vrsta raziskav se uporablja za:
Za ultrazvok mehurja ni posebnih kontraindikacij, vendar se kljub temu ne izvaja v prisotnosti katetra, šivalov ali odprtih ran, saj lahko povzroči nezanesljive rezultate.
Ultrazvočni pregled tega organa se lahko opravi na transvaginalni, transabdominalni, rektalni in transurethralni način.
Transrektalni, transvaginalni in transuretralni ultrazvok se uporablja, kadar je treba podrobno opisati sliko patologije mehurja, pridobljenega z običajnim ultrazvokom v trebuhu.
Da bi bile te študije najbolj zanesljive, je treba med postopkom zapolniti bolnikovo mehurico, za katero je pol ure pred tem potrebno piti približno en in pol litra vode. Ultrazvočni pregled mehurja ne traja več kot 15 minut. V tem primeru bolnik opravi ležeč položaj.
Na pacientov trebuh se uporablja poseben gel in se mehurček skenira s senzorjem.
Pri moških ultrazvok mehurja preučuje tudi prostato, da ugotovi prisotnost ali odsotnost prostatitisa, proces vnetja semenskih veziklov, raka prostate, hiperplazije prostate.
Če se na ženska opravi ultrazvočni pregled, potem je poleg preučevanja mehurja pozornost namenjena tudi jajčnikih in maternici, da bi odkrili patološke spremembe v njih.
Glede na rezultate študije zdravnik ugotavlja stanje tega organa na podlagi podatkov o prostornini preostalega urina v mehurju, njegovi kapaciteti, debelini sten, konturi tega organa in tkivih, ki ga obkrožajo, dodatnih formacijah, obstruktivni funkciji mehurja.
Običajno je ultrazvočna slika mehurja videti kot ehografsko nespremenjen organ z jasnimi in enakimi konturji, stene ni debelejše od 2 mm in odmevne negativne vsebine.
Dekodiranje rezultatov ultrazvoka lahko kaže, da: