Hipohromna anemija je splošno ime za oblike anemije, ki jo povzroča zmanjšanje količine hemoglobina v rdečih krvnih celicah. Diagnozo je mogoče izvesti le na podlagi krvnega testa, ki preuči število rdečih krvnih celic v krvi, količino hemoglobina v rdečih krvnih celicah in oceni barvni indeks krvi. Običajno je ta številka od 0,85 do 1,05 in kaže vsebnost hemoglobina v krvi. Pri hipohromni anemiji se količina hemoglobina zmanjša, barvni indeks pa se zmanjša.
Tudi hipohromno anemijo je mogoče diagnosticirati glede na velikost in obliko rdečih krvnih celic. S to boleznijo rdeče krvne celice imajo obliko temnega obroča s svetlo sredino. Ta pojav se imenuje hipokromija in služi kot glavni znak za diagnozo.
Vzroki hipohromije so predvsem anemija pomanjkanja železa, lahko pa jo povzroči tudi kronično zastrupitev s svincem, pomanjkanje vitamin B6 , dednih bolezni.
Med hipohromno anemijo je običajno dodeliti:
Glede na vrsto anemije so vzroki bolezni tudi drugačni:
V večini primerov, če se bolezen diagnosticira pravočasno, se hipohromna anemija opazuje v blagi meri in se dobro odziva na zdravljenje, čeprav traja precej časa. Izjeme so zapostavljeni primeri, ko ukrepi niso bili izvedeni pravočasno, in anemija, ki jo povzroča talasemija (dedne bolezni). V teh primerih se resnost anemije lahko spreminja v življenjsko nevarne razmere.
Ker je najpogostejša (do 90% vseh primerov) anemija pomanjkanja železa, je večina priljubljenih metod usmerjena ravno na to, kaj bi napolnilo železo v telesu.
Anemija pri otrocih in nosečnicah je še posebej nevarna, saj lahko to povzroči zaostajanje pri razvoju otroka, prezgodnji porod in pomanjkanje telesne mase pri novorojenčku. Pri odraslih lahko anemija povzroči otekline in odrevenelost ekstremitet, povečanje velikosti jeter in vranice ter motnje srčnega ožilja.