Identifikacija osebe v psihologiji se ponavadi šteje za notranjo povezavo osebe z nekaterimi zunanjimi dejavniki, razmerami v odnosu do sebe. To je nezavesten proces. Oseba sploh ne zazna, kako pride do identifikacije z drugim predmetom ali kakšno vrednostjo. V enem trenutku se oseba po nekaj časa spozna, da se postavlja v nekaj, kar ni bilo del njegovega "jaz".
Bistvo procesa identifikacijeVzemimo primer, ko je posameznik identificiran z drugo osebo. Ko na primer gledate film, oseba, ne da bi jo opazila, se identificira samemu sebi, nekemu junaku, ki ga občasno skrbi in se včasih razburja. Identificira se s svojim telesom, z mislimi in občutki, z drugim znakom , na primer, lahko pride med spanjem. Spanje človek pri vseh dogodkih v sanjah po nominalni vrednosti, je resnično srečen ali žalosten. In, zbudi se, lahko čuti nerazumljivo veselje ali žalost.
Tako lahko pojem identifikacije osebe najdemo tudi v operativnih preiskovalnih dejavnostih. Tehnika identifikacije je sestavljena iz zaporednega določanja identitete določene osebe v osebi, ki uporablja datoteko prstnih odtisov ali po stopinjah, ki so bile najdene na kraju dogodka.
Tudi ker nekatere religije ne prepoznajo nobenih dokumentov (identifikacijska koda, potni list državljana katere koli države itd.), Predstavniki te verske doktrine izmenjujejo svoje potne liste za pridobitev posebnega dokumenta, imenovanega "potrdilo o identifikaciji osebe". Nekateri pravoslavni kristjani imajo v skladu s svojimi prepričanji le tak dokument, ki potrjuje njihovo identiteto. Izdaja ga notar.
Torej, osebna identifikacija je večplasten koncept. Njena razlaga je odvisna od različnih dejavnikov, situacij in področja študija.