Internacionalizacija je globok razvoj osebnosti pri interakciji z drugimi. Človek se lahko oceni samega sebe, izbere dejavnost in nadzoruje svoj tečaj za asimilacijo vrednot družbe. Teorija notranjih oblik je našla svojo uporabo v sorodnih znanostih, kot so: filozofija, psihologija, pedagogika in sociologija.
Internacionalizacija je oblikovanje stabilnih notranjih mentalnih struktur z zunanjo družbeno dejavnostjo. Ko se pojavijo procesi internalizacije:
Vse zunanje dejavnosti osebe ureja notranja mentalna dejavnost. Internacionalizacija v psihologiji je preučevanje procesov obdelave informacij, ki prihajajo od zunaj v notranjost. Oseba posluje z različnimi kompleksnimi dejanji, zato se oblikuje izkušnja, ki omogoča izvajanje objektivne dejavnosti že v miselnih operacijah brez sodelovanja samih predmetov. Oblikovanje stabilnih strukturnih enot zavesti posamezniku pomaga, da v različnih časih »premika« mentalno.
Študija notranjosti je vključevala psihologa J. Piageta, L. Vygotsky, po kateri je katera koli duševna funkcija prvotno oblikovana kot zunanja, nato pa se v procesu internalizacije vzpostavi koren v sami človeški psihi. Nastajanje govora poteka v procesu internalizacije in se oblikuje v treh fazah:
Notranje vzgoje v pedagogiji je pomemben proces razvijanja zavesti učenčeve osebnosti in mu daje pomembno mesto, rezultat procesa pa ne le pridobivanje novih znanj študentov, temveč tudi preoblikovanje osebnostna struktura . Uspešna notranja izobrazba šolarjev je odvisna od osebnosti samih učiteljev. Menijo, da so najpomembnejši vidiki pedagogike izobraževalni proces in internalizacija človeških vrednot, ki prispevajo k:
Koncept notranjosti so sprejeli filozofi. Praktična dejavnost je način vedenja sveta in bitja. Oddelek filozofije-gnoseologije v praksi vidi merilo resnice, toda praksa je le sredstvo za oblikovanje empiričnega znanja. D.V. Pivovarov je zaključil: človeška izkušnja se oblikuje iz praktične dejavnosti v primerjavi z obstoječo teoretično komponento predmeta. Načelo notranjosti v filozofiji kaže, da je kognitivna dejavnost človeka način razumevanja bitja.
Socialna notranjost je proces oblikovanja enotnosti in pomena človeka kot socialne enote z asimilacijo posameznikov vrednot, norm in kulturne dediščine. Družba se nenehno razvija in posameznik se mora prilagoditi spreminjajočim se razmeram v družbi. Sociologi verjamejo, da se razvoj individualnosti pojavlja kot rezultat skupnih praktičnih aktivnosti. Mehanizem internacionalizacije osebe sestavljajo trije vidiki: