Za zdravljenje edemov spodnjih okončin se uporabljajo različni zeliščni in medicinski preparati. Slednje so iz dveh velikih skupin - diuretikov (diuretikov) in sredstev, ki povečujejo elastičnost in moč vaskularnih sten. Pomembno je, da se tablete za otekanje nog izberejo glede na vzrok problema in bolezni, ki povzroča ta simptom.
Zaželenost se praviloma nanaša na stagnacijo, iz katere diuretiki ali salurotiki dobro pomagajo. Furosemid velja za enega najbolj znanih, varnih in učinkovitih diuretikov. Njena značilnost je možnost njene uporabe tudi v primeru odpovedi ledvic v kombinaciji z zelo hitrim delovanjem.
Treba je omeniti, da Furosemid ne proizvaja le diuretičnega, ampak tudi hipotenzivnega učinka zaradi širjenja perifernih posod in posledično zmanjšanja intenzivnosti krvnega pretoka. Zato ga ne smemo jemati z izrazito hipotenzijo.
Tukaj je nekaj drugih tablet, ki jih lahko pijete za otekanje nog:
Zdravljenje edemov nog z omenjenimi tabletami je treba opraviti šele po posvetovanju s specialistom, ki se je udeležil, ki izvaja serijo laboratorijskih testov in ocenjuje tveganje za nastanek alergijskih reakcij na aktivne sestavine pripravkov.
Dejstvo je, da diuretiki lahko povzročijo veliko negativnih stranskih učinkov, vključno s precej nevarnimi stanj:
Vzrok edema v opisanih boleznih je visoka prepustnost žilnega zidu in zmanjšanje njegove elastičnosti. V tem primeru diuretična zdravila povzročajo le začasni učinek in lahko naredijo več škode kot pomoč. Zato so predpisana posebna zdravila, ki normalizirajo venski krvni obtok in krepijo krvne žile. Te vključujejo:
Predstavljena zdravila spadajo v skupino angioprotektorjev in venotonike. Zahvaljujoč njihovi redni uporabi se poveča ton krvnih žil in žil, njihova stena postane manj natezna in bolj elastična trajna. Poleg tega se statična zmanjša prezasedenost, hemodinamika bistveno izboljša. Takšni učinki se dosežejo z odstranjevanjem adhezije levkocitov na endotelij na stenah posod, oziroma z odpravo blokade in akumulacije odvečne tekočine v okoliških mehkih tkivih.
Hkrati pa venotonika praktično nima stranskih učinkov. Samo pri nekaterih bolnikih v redkih primerih (manj kot 1%) se pojavijo nevro-vegetativne motnje, pa tudi motnje disfetike. Praviloma se sami prenesejo brez potrebe po imenovanju posebnega simptomatskega zdravljenja.