Poleg ščitnice se hormonsko ozadje človeškega telesa ureja s hipofizo ali hipofizo. Nahaja se v spodnjem delu možganov za očmi. Tumor, ki se tvori na tem organu, se imenuje hipofizni adenom. Praviloma je benigna in ne zahteva posebnega zdravljenja, v nekaterih primerih pa je njegova navzočnost hude posledice.
Adenoma hipofize možganov - vzroki
Do sedaj, kljub dolgemu nizu medicinskih študij, ni bilo mogoče ugotoviti natančnih vzrokov zadevne patologije. Dejavniki, ki po mnenju strokovnjakov povzročajo nastanek tumorja:
V nekaterih primerih se adenoma hipofize razvije zaradi genetske nagnjenosti, vendar ta izjava nima nobenega dejanskega dokaza, temveč le na podlagi statističnih podatkov.
Adenoma hipofize možganov - simptomi
Običajno opisana neoplazma je benigna in ne vpliva na telo in procese v njej. Toda, odvisno od vrste tumorja, lahko proizvaja hormone ali ne.
Vrste adenoma:
Prva vrsta tumorja nima simptomov in je običajno majhna.
Preostale aktivne (funkcionalne - s proizvodnjo hormonov) oblike adenoma se kažejo s takimi simptomi:
Adenoma hipofize - zdravljenje
Obstajajo tri vrste terapije:
Zdravljenje z zdravili je sestavljeno iz uporabe antagonistov dopamina. Ta zdravila povzročajo, da se tumor gubi in preneha delovati.
Terapija s sevanjem je primerna samo za mikroskopske adenome, ki ne proizvajajo hormonov, in tudi če obstajajo kontraindikacije za kirurško poseganje.
Kirurško odstranitev tumorja velja za najbolj učinkovito. S tem se izognemo nadaljnji rasti neoplazme, stiskanju živčnih korenin in možganskih tkiv. Poleg tega izločanje adenoma preprečuje krvavitev v rupturi krvnih žil.
Adenoma hipofize - posledice po operaciji
Če je bil kirurški poseg uspešen, se bolnik izprazni v roku 1-3 dni po manipulaciji. V nekaterih primerih je kratkotrajni hormon nadomestno terapijo, uvedbo insulina in korekcijo metabolizma elektrolitov v telesu.
Adenoma hipofize - napoved
V primeru pravočasnega začetka terapije se tumor popolnoma zdravi in ne povzroča nepopravljivih posledic.
Predhodno ugotovljene krvavitve vizualnih funkcij ali hormonskega ravnotežja včasih ni mogoče rešiti niti po operaciji. V takšnih situacijah pacient dobi nedoločeno invalidnost.