Zaključek je logičen zaključek, ki je integralen za razmišljanje . Sklepi so zgrajeni na podlagi pojmov in sodb, ki izhajajo iz začetnih predpostavk in povzročajo nove sodbe, ki so lahko resnične ali napačne. Obstaja veliko vrst sklepov, ki jih uporabljamo v večji ali manjši meri, odvisno od vrste poklica. Znani po svoji glavi, junak Arthur Conan Doyle, Sherlock Holmes, na primer, je bil svetel zagovornik deduktivnih sklepov, o katerih se bomo tudi pogovarjali.
Pogojni zaključkiZnačilna značilnost pogojnih zaključkov je prisotnost kupca "če ..., potem ...". Pogojni sklep je primer posrednega razmišljanja, ki temelji na prisotnosti prostorov - pogojnih sodb. Na primer: "Če bo žetev uspela, se bodo stroški proizvodnje zmanjšali."
Induktivni sklepIndukcija je logični zaključek, ki se oblikuje od posebnega do splošnega. Induktivno razmišljanje je prikaz povezanosti stvari v naravi. Niso strogo zasnovani do logike ampak rastejo iz človeškega znanja na drugih področjih - matematike, fizike, psihologije. Indukcija je najprej izkušnje in predhodno pridobljeno znanje.
Ločeno razmišljanjeLočeno razmišljanje je podtip deduktivnih razlogov. Značilnost te vrste razmišljanja je prisotnost ene ali več ločitvenih sodb. Tipičen kup teh sklepov - "ali ... ali ...".
Razdelitveni sklepi so lahko čisti ali kategorični.
Mreža vsebuje pritrdilno ločitev - "Žice življenja so lahko bele ali črne."
Ugotovitve kategoričnih ločitev so negacije. Tukaj je naslednji primer iz pogovora Sherlock Holmes in Watson v zgodbi Motley Ribbon zelo koristen:
"Nemogoče je priti v sobo skozi vrata ali skozi okno."