Razmerje med otrokom in staršem
Osebnost osebe, njegov značaj in odnos do drugih sta položena v globoko otroštvo. Odvisno je od tega, kako starši vzgajajo otroka, kako hitro in enostavno se lahko družijo v družbi in kako bo njegovo življenje nadaljevalo.
V naravi odnosov staršev in otrok vplivajo tradicije, sprejete v družini, pa tudi način izobraževanja. Poskusili bomo podrobneje razumeti to vprašanje.
Vrste odnosov staršev-otrok
Obstaja veliko vrst odnosov, ki se lahko pojavijo med starši in otroci različnih starosti. Vendar pa profesionalni psihologi najpogosteje uporabljajo klasifikacijo Diane Bombrind, ki opredeljuje le štiri oblike razmerja staršev in otrok, od katerih ima vsaka svoje značilnosti:
- Najbolj priporočljiv je avtoritativni slog , saj se otroci, ki se družijo s takšnimi vrstami starševskega vedenja, zelo enostavno prilagajajo spremembam, se učijo dobro, imajo ustrezno samopodobo in pogosto dosežejo opazne višine. V tem primeru ima družina visoko stopnjo starševskega nadzora, ki pa je povezana s toplim in prijaznim odnosom do mlajše generacije. V takih okoliščinah otroci mirno zaznajo okvir in prepovedi, ki so bili določeni zanje, in ne upošteva dejanj svojih staršev nepravično.
- Avtoritarni slog ki ga zaznamuje nenavadno visoka stopnja starševskega nadzora in zelo hladen odnos mame in očeta do otroka. V tem primeru starši ne dovoljujejo razprave ali odpovedi svojih zahtev, otrokom ne dovolijo, da same odločijo kaj, in v veliki večini primerov iščejo absolutno odvisnost potomcev od njihovega mnenja. Otroci, ki so vzgojeni v takšnih družinah, najpogosteje rastejo nekomunicirani, mračni in celo nekoliko agresivni. S to vrsto odnosa staršev-otrok v adolescenci zelo pogosto obstajajo resni problemi, povezani z dejstvom, da je otrok povsem odtujen od odraslih, postane neobvladljiv in pogosto pade v neprijetne situacije.
- Liberalni slog se razlikuje od drugih vrst komunikacije med starši in otroki z neomejeno toplim odnosom in brezpogojno ljubeznijo. Čeprav se zdi, da se to zdi precej dobro, v tem primeru pogosto pride do permisivnosti, kar vodi v prekomerno impulzivnost in neprimerno vedenje otrok.
- Končno je za ravnodušni stil razmerja med otrokom in staršem značilno popolno pomanjkanje nadzora in interesa otrokovega življenja od staršev. Najpogosteje se to zgodi v družinah, kjer sta mama in očka preveč strastno delo in ne morejo najti časa za svoje potomce.
Seveda vsi starši dajejo prednost slog starševstva ki je bližje njim. Medtem, da bi imeli resnično zaupujoč odnos med starši in otroki, tudi v predšolski dobi, bi moral sam določiti ustrezno stopnjo starševskega nadzora in hkrati ne pozabiti na potrebo po spodbujanju in hvalitvi otroka ter nenehno pokazati svojo ljubezen. Le v takih okoliščinah se bo otrok počutil potrebnega, tako da bo oblikoval pravi odnos do staršev in drugih bližnjih sorodnikov.