Ultrazvok mehurja z določanjem preostalega urina
Ultrazvok mehurja z določanjem prostornine preostalega urina je pogosto predpisan za nevrogečne motnje urinov. V tem primeru se po preostalem urinu običajno razume, da se volumen ne sprošča iz tekočine mehurja, ki je ostala po zaključenem uriniranju. Opozoriti je treba, da v normalnih razmerah ne sme presegati 50 ml ali biti ne več kot 10% začetne prostornine.
Pred ultrazvočnim pregledom mehurja z rezidualnim urinom bolnik ne sme obiskati stranišča 3 ure pred pregledom. Zato je postopek pogosto predpisan zjutraj. Pred opravljanjem fizioloških izračunov z uporabo ultrazvočnega stroja se zdravnik, ki se opira na posebno formulo, velikosti mehurčkov nastavite količino tekočine v njem. Po tem se bolniku ponudi za uriniranje, nato pa ponovno pregledamo mehur z uporabo ultrazvoka. V tem primeru merjenje telesa poteka v treh smereh.
Treba je opozoriti, da so rezultati, pridobljeni v tej študiji, pogosto napačni (zaradi kršitev režima pitja, diuretiki, na primer). Zato se postopek lahko ponovi čez nekaj časa, do 3-krat.
Kako ocenjujejo rezultate in o čem lahko govorijo?Kadar glede na rezultate ultrazvoka mehurja količina preostalega urina ne ustreza normi, zdravniki ocenjujejo stanje sten samega organa. Hkrati se temeljito diagnosticirajo zgornji deli urinskega sistema in ledvic.
Povečanje količine preostalega urina je lahko razlaga takšnih kliničnih pojavov kot pogosto uriniranje, prekinitev toka urina, zamuda, inkontinenca urina. Tudi sprememba v tem parametru lahko neposredno nakazuje vezikoureteralni refluks, divertikulo mehurja in druge motnje.